Knjižnica

O knjižnici

 ŠOLSKA KNJIŽNICA PRVE GIMNAZIJE MARIBOR

prva 281

»Berite zato, da boste živeli.«
(Gustave Flaubert)

»Prva srečanja s knjigo postanejo nekaj, v čemer in prek česar živimo,

pot, po kateri se duša znajde v življenju.«

(James Hillman)

 

DELOVNI ČAS

 od ponedeljka do petka

7.30–14.30

 Telefon: 02 228 53 18

E-naslov: knjiznica@prva-gimnazija.org

O knjižnici

Knjižnica na Prvi gimnaziji domuje že od samih začetkov šole. Po dolgih letih čakanja je v šolskem letu 2014/2015 dobila povsem novo podobo. Stari prostor velikosti ene učilnice je bil povsem prenovljen in razširjen z dodatnim prostorom za gradivo in s tiho sobo ter na drugi strani s prekrasno večnamensko čitalnico.

Šolska knjižnica Prve gimnazije ne skrbi le za nabavo, obdelavo in izposojo (ne-)knjižnega gradiva, ampak se tudi aktivno vključuje v celoten vzgojno-izobraževalni proces. Tako izvaja ure knjižničnega informacijskega znanja, pripravlja razstave, organizira literarna srečanja in gosti znane književnike ter druge pomembne goste. V okviru OIV-ja sta organizirani dve dejavnosti, in sicer »Moja knjižnica« in »Bralnica–klepetalnica«, svoj bralni klub pa imamo že več kot desetletje tudi profesorji.

V vsakem trenutku se v šolski knjižnici kot delu slovenske in svetovne družbe trudimo opravljati svoje poslanstvo za sedanjost in prihodnost. Zavedamo se pomena našega dela za celosten razvoj ne le dijakov in profesorjev Prve gimnazije, temveč – preko njih – tudi za razvoj Slovenije in sveta.
Zato si želimo, da bi vas ‘uka želja’ čim večkrat zanesla v prostore naše knjižnice, kjer bomo skupaj nadaljevali pot v humano družbo, ki so jo za nas začeli tlakovati že naši predhodniki.

Metka Kostanjevec, prof. slov., viš. bibl.

                                                                                        vodja ŠK PGM

Pravilnik

Na podlagi Zakona o knjižničarstvu (Ur. l. RS št. 87/2001), Uredbe o osnovnih storitvah
knjižnic (Ur. l. RS št. 29/2003) in Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev (1995) je Svet
šole Prve gimnazije Maribor dne 25. 9. 2006 sprejel naslednji

PRAVILNIK
O SPLOŠNIH POGOJIH POSLOVANJA ŠOLSKE KNJIŽNICE
PRVE GIMNAZIJE MARIBOR

I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen

Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja šolske knjižnice (v nadaljevanju Pravilnik) varuje skupne interese vseh uporabnikov in knjižnici omogoča, da opravlja svoje storitve učinkovito, kakovostno in v korist uporabnikov. Pravilnik ureja odnose med šolsko knjižnico Prve gimnazije Maribor in uporabniki ter določa etiko poslovanja in pravice ter dolžnosti uporabnikov do knjižničnega gradiva. Z vpisom na Prvo gimnazijo Maribor uporabniki formalno sprejmejo tudi določila tega pravilnika.

II. ETIKA POSLOVANJA
2. člen

Smisel in vrednost knjižničarskega dela je v zagotavljanju temeljev za razvoj civilizacije, kar knjižničarji uresničujemo z ohranjanjem in posredovanjem zapisanih človekovih znanj in spoznanj. Zavedajoč se svoje vloge in soodgovornosti za razvoj družbe, svojega naroda in vsakega posameznika, so knjižničarji sprejeli kodeks poklicne etike, da na temelju njegovih etičnih načel oblikujejo sebe, svoj odnos do poklicnih kolegov, uporabnikov in do družbenega okolja (Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, 1995).

Knjižničarji skladno s svojimi cilji in možnostmi uporabnikom zagotavljajo najvišjo možno kakovost storitev ter povečujejo njihovo dostopnost, učinkovitost in raznovrstnost. Njihov odnos do uporabnika temelji na enakopravnosti, nepristranskosti ter spoštovanju tako na strokovni kot na človeški ravni. Enako ravnanje knjižničarji pričakujejo od uporabnika. Varujejo uporabnikovo zasebnost glede osebnih podatkov, iskanih gradiv in informacij. Zavzemajo se za prost pretok gradiv in informacij, vendar ne odgovarjajo za posledice, ki izhajajo iz njihove uporabe. Nasprotujejo vsem poskusom uvajanja cenzure in drugih strokovno neutemeljenih omejitev pri pridobivanju in posredovanju informacij. Ne zlorabljajo svojega delovnega mesta in položaja za osebno okoriščanje. Upoštevanje načel Etičnega kodeksa je moralna obveznost in poklicna dolžnost slovenskih knjižničarjev. Knjižničarju ali uporabniku, ki ima težave zaradi uveljavljanja načel tega kodeksa, bo strokovno združenje knjižničarjev nudilo moralno in pravno pomoč. Kršitve tega kodeksa razrešuje častno razsodišče strokovnega združenja (Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, 1995).

III. DOLŽNOSTI ŠOLSKE KNJIŽNICE PRVE GIMNAZIJE MARIBOR DO UPORABNIKOV
IN ČLANOV
3. člen

Šolska knjižnica Prve gimnazije Maribor podpira vzgojno-izobraževalni proces tako, da izvaja svojo dejavnost predvsem za dijake, profesorje in druge delavce šole. Svojim uporabnikom in članom enakopravno omogoča dostop do osnovnih storitev v obsegu, kot ga določa ta Pravilnik. Storitve se nanašajo na izposojo gradiva, posredovanje informacij in usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice.

4. člen

Šolska knjižnica Prve gimnazije Maribor zagotavlja naslednje brezplačne storitve:
– uporabo javnih knjižničnih katalogov, vzajemnega kataloga in drugih podatkovnih zbirk in informacijskih virov,
– dostop do splošno dostopnih elektronskih virov javnih oblasti in njihovo uporabo,
– posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva,
– izposojo knjižničnega gradiva v šoli in na dom,
– usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice,
– pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, informacij in uporabi knjižnice,
– seznanjanje z novostmi v Šolski knjižnici Prve gimnazije Maribor,
– rezerviranje in naročanje knjižničnega gradiva,
– uporabo tehnične opreme, namenjene uporabnikom,
– dostop do interneta in svetovnega spleta,
– dostop do dejavnosti in priložnostnih prireditev, ki jih organizira knjižnica.

Šolska knjižnica Prve gimnazije Maribor zagotavlja proti plačilu tudi naslednje storitve:
– medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov.

5. člen

Delavci, zaposleni v Šolski knjižnici Prve gimnazije Maribor, so odgovorni za neoviran dostop do knjižničnih storitev v skladu s tem Pravilnikom ter za spoštovanje določb tega Pravilnika in vzdrževanje reda v Šolski knjižnici Prve gimnazije Maribor.

6. člen

Odnos zaposlenih v knjižnici do uporabnikov temelji na prijazni in vljudni komunikaciji, ki je usmerjena v hitro in učinkovito reševanje uporabnikovih informacijskih potreb.

7. člen

Zaposleni v knjižnici imajo naslednje pravice in dolžnosti do uporabnikov in članov:
– da zahtevajo od uporabnikov in članov dokument, s katerim ti dokažejo svojo istovetnost, preden začno uporabljati knjižnico;
– da hranijo osebne podatke uporabnikov in članov v skladu z zakonoma, ki urejata knjižničarstvo in varstvo osebnih podatkov;
– da pri knjižničnih storitvah zagotavljajo spoštovanje določil avtorskopravne zakonodaje;
– da pridobijo nazaj knjižnično gradivo od vsakega uporabnika;
– da si pridržijo diskrecijsko pravico, da lahko člane oprostijo plačila zamudnine, če le-ti dokažejo, da je do zamudnine prišlo zaradi višje sile.

Prav tako jih lahko oprostijo plačila nadomestila za izgubljeno gradivo, če presodijo, da je gradivo že zastarelo in neuporabno;
– da si pridržijo diskrecijsko pravico, da članom izjemoma dovolijo izposojo referenčnega gradiva ali večjega števila enot gradiva in za daljši čas, kot to določa Pravilnik;
– da pri vsakem odnašanju knjižničnega gradiva iz Šolske knjižnice Prve gimnazije Maribor brez vednosti izposojevalcev od uporabnikov in članov zahteva, da pokažejo knjižnično izkaznico in pojasnijo, zakaj gradiva niso vpisali;
– da onemogoči izposojo gradiva in/ali druge privilegije uporabnikom in članom, ki so prekršili določbe tega Pravilnika.

IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPORABNIKOV IN ČLANOV DO KNJIŽNIČNEGA
GRADIVA OZIROMA ŠOLSKE KNJIŽNICE PRVE GIMNAZIJE MARIBOR

8. člen

Uporabnik, član

Uporabniki šolske knjižnice Prve gimnazije Maribor so fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo gradivo, storitve, prostore ali opremo Šolske knjižnice Prve gimnazije Maribor samo v prostorih knjižnice.

Člani Šolske knjižnice Prve gimnazije Maribor so dijaki in profesorji ter ostali delavci Prve gimnazije Maribor. Dijaki postanejo člani Šolske knjižnice Prve gimnazije Maribor neposredno ob vpisu na Prvo gimnazijo Maribor in izkazujejo svoje članstvo z identifikacijskim dokumentom.

9. člen

Vpis, članstvo

Vpis v knjižnico in članstvo sta brezplačna.

10. člen

Identifikacijski dokument

Identifikacijski dokument je veljavna in neprenosljiva dijaška izkaznica ali izjemoma kateri koli drug veljaven dokument, opremljen z imenom in s priimkom ter s fotografijo člana.

Uporabniki in člani so odgovorni za vse gradivo, izposojeno pod njihovim imenom. Na zahtevo pooblaščenega knjižničnega delavca morajo pokazati identifikacijski dokument.

V. DOSTOPNOST IN POGOJI UPORABE ŠOLSKE KNJIŽNICE
PRVE GIMNAZIJE MARIBOR

11. člen

Šolska knjižnica Prve gimnazije Maribor je del omenjene gimnazije in kot taka dostopna vsem članom in potencialnim uporabnikom, ki želijo uporabljati njene storitve.

12. člen

Obratovalni čas

Šolska knjižnica Prve gimnazije Maribor je odprta dnevno (od ponedeljka do petka) od 7.30 do 14.30.

13. člen

V Šolski knjižnici Prve gimnazije Maribor si lahko knjižnično gradivo izposojajo vsi uporabniki Šolske knjižnice Prve gimnazije Maribor, na dom pa samo člani. Uporabniki si gradiva ne morejo izposojati za druge osebe ali pod tujim imenom.

Knjižnično gradivo lahko izposojajo samo zaposleni v Šolski knjižnici Prve gimnazije Maribor. Izposojajo lahko samo obdelano in ustrezno opremljeno gradivo.

Člani si lahko izposodijo na dom vse knjižnično gradivo, razen referenčnega gradiva in gradiva, ki je namenjeno samo za uporabo znotraj šole. To gradivo morajo vrniti še isti dan. Izjemoma si ga lahko izposodijo domov, vendar šele po koncu 7. šolske ure, in so ga dolžni vrniti naslednji delovni dan še pred začetkom pouka (do 7.45). Če je med tovrstnim gradivom več enakih izvodov, si ga lahko člani po predhodnem dogovoru z vodjo knjižnice izposodijo za nekaj dni. Uporabniki lahko imajo izposojenih do pet enot knjižničnega gradiva naenkrat, izjemoma več, če tako dovoli vodja šolske knjižnice.

Uporabniki in člani gradiva ne smejo odnašati iz Šolske knjižnice Prve gimnazije Maribor brez vpisa izposoje pri izposojevalcih.

14. člen

Izposojevalni rok

Izposojevalni rok Šolske knjižnice Prve gimnazije Maribor za izposojo na dom je:
• za knjižno gradivo 14 dni,
• za serijske publikacije 7 dni,
• za neknjižno gradivo 2 dni.

Na dom, razen izjemoma (glej 14. člen Pravilnika), ne izposojamo referenčnega gradiva in gradiva, ki je namenjeno samo za uporabo znotraj šole.

Članom omogočamo tudi medknjižnično izposojo, in sicer po veljavnem ceniku in pravilniku knjižnice, ki posreduje naročeno gradivo.

15. člen

Podaljšanje izposojevalnega roka

Izposojevalni rok za knjige je možno enkrat podaljšati za dva tedna, vendar le, če gradivo ni rezervirano za druge uporabnike in če mu izposojevalni rok še ni potekel. Po tem času morajo uporabniki knjige vrniti, lahko pa si jih ponovno izposodijo, če niso že rezervirane za druge uporabnike. Pri periodiki in neknjižnem gradivu podaljšanje izposojevalnega roka ni mogoče.

16. člen

Rezervacije gradiva

Rezervirati je mogoče vse gradivo, ki ga Šolska knjižnica Prve gimnazije Maribor izposoja na dom in je bodisi na polici ali izposojeno pri drugem uporabniku.

17. člen
Vračanje gradiva

Uporabniki morajo gradivo vrniti osebno.

18. člen

Zamudnina

Uporabniki morajo izposojeno gradivo vrniti v predpisanem roku, v nasprotnem primeru jim Šolska knjižnica Prve gimnazije Maribor zaračuna zamudnino.

Zamudnino zaračunavamo od prvega delovnega dne po preteku roka izposoje dalje. Stroški
zamudnine znašajo:

• 0,10 EUR/enoto gradiva/dan.

Dokler uporabnik ne vrne izposojenega gradiva in ne poravna stroškov zamudnine, si ne more rezervirati ali izposoditi nobenega gradiva.

19. člen

Izgubljeno ali poškodovano gradivo

Uporabniki morajo izgubljeno ali poškodovano gradivo nadomestiti z enakim ali ustreznim nadomestnim gradivom. Če gradiva ni mogoče nadomestiti, plačajo odškodnino, katere vrednost določi knjižničar.

20. člen

Vedenje

Knjižnica je namenjena pouku, učenju, branju, iskanju informacij iz različnih virov, prebiranju revij in drugega čitalniškega gradiva, prebiranju elektronske pošte in druženju.

Uporaba mobilnih telefonov ali drugih zvočnih naprav v knjižničnih prostorih ni dovoljena.

V Šolsko knjižnico Prve gimnazije Maribor je dovoljeno prinašati le brezalkoholno pijačo v plastenkah.

V Šolski knjižnici Prve gimnazije Maribor se ni dovoljeno prehranjevati.

Kajenje, igranje računalniških iger, kartanje ipd. v Šolski knjižnici Prve gimnazije Maribor je strogo prepovedano.

Uporabniki so odgovorni za svojo lastnino. Šolska knjižnica Prve gimnazije Maribor ne odgovarja za krajo ali izgubo njihove lastnine.

Uporabniki, ki z nekulturnim vedenjem, razgrajanjem ali iz objestnosti motijo red in mir, morajo nemudoma zapustiti knjižnico.

VI. JEZIK POSLOVANJA

21. člen

Šolska knjižnica Prve gimnazije Maribor posluje v slovenskem jeziku.

VII. UČBENIŠKI SKLAD
22. člen

V okviru Šolske knjižnice Prve gimnazije Maribor deluje učbeniški sklad.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen

Uporabniki morajo biti ob vpisu ustno opozorjeni na določila tega Pravilnika, ki mora biti na razpolago v pisni in elektronski obliki.

24. člen

Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme Svet šole Prve gimnazije Maribor. Njegove spremembe oz. dopolnitve sprejme Svet šole Prve gimnazije Maribor.

Predsednica Sveta šole Ravnatelj
Zlata Pastar, prof. mag. Srečko Zorko, prof.

ANEKS k Pravilniku o splošnih pogojih poslovanja šolske knjižnice Prve gimnazije
Maribor

III. DOLŽNOSTI ŠOLSKE KNJIŽNICE PRVE GIMNAZIJE MARIBOR DO UPORABNIKOV IN
ČLANOV

18. člen

Zamudnina

Uporabniki morajo izposojeno gradivo vrniti v predpisanem roku; v nasprotnem primeru jim Šolska knjižnica Prve gimnazije Maribor zaračuna zamudnino.

Zamudnino zaračunavamo od prvega delovnega dne po preteku roka izposoje dalje. Stroški zamudnine znašajo:

• 0,20 EUR/enoto gradiva/dan.

Če uporabnik ne poravna stroškov zamudnine in je dolžan 5,00 EUR ali več, mu Šolska knjižnica Prve gimnazije Maribor ne posoja več gradiva, dokler dolga v celoti ne poravna.

Ta Aneks začne veljati dan po tem, ko ga sprejme Svet šole Prve gimnazije Maribor.

Predsednica Sveta šole Ravnatelj
Zlata Pastar, prof. mag. Srečko Zorko, prof.
KIZ

Knjižnično informacijsko znanje

Knjižnično informacijsko znanje (KIZ) je splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za določene namene. Dijaki ga usvojijo do ravni, ki jim omogoča samostojno pridobivanje in uporabo informacij tudi po končanem formalnem izobraževanju.

Poleg ključnih kompetenc šolska knjižnica v kurikulu s programom Knjižnično informacijsko znanje razvija kompetence na  treh ključnih področjih: branje, informacijska pismenost in učenje in jim pomaga dosegati postavljene cilje. Program KIZ vključuje razvijanje vseh vrst pismenosti, še posebej pa informacijsko pismenost kot sposobnost opredelitve informacijske potrebe, pridobivanja, razumevanja, vrednotenja in uporabe informacij iz različnih virov, kajti informacijska pismenost dobiva ključno vlogo v življenju posameznika in družbenih skupin. Zato je v programu poudarjena raba knjižničnega gradiva, informacijskih virov in razvijanje sposobnosti ter spretnosti za samostojno učenje, dejavno preživljanje prostega časa, tudi z leposlovnim in strokovnim gradivom, osebnostno rast in delovanje dijakov.

Kurikul za KIZ

Knjižne novosti

Berem, torej sem. Kaj pa bereš ti, kdo si? – NOVOSTI V ŠOLSKI KNJIŽNICI PGM

Jančar, Drago: In ljubezen tudi. Ljubljana: Beletrina, 2017. Število strani: 351

Naslov Jančarjevega novega romana In ljubezen tudi utegne zveneti nekoliko nenavadno, ker se dogaja v času, ko je na svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati in ki skušajo ubraniti vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva.

Lahko ljubezen v vojnem času, ko sta na preizkusu tako človečnost kot tudi moralnost človekovih odločitev, preživi? Ali se tudi ljubezen ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi – kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police –?


Kralj, Lado: Kosec Koso brusi. Ljubljana: Študentska založba, 2010. Število strani: 153

.
Kosec koso brusi je knjiga petih daljših pripovedi, ki se dogajajo vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa do našega časa. Časi se sicer menjujejo, a kot da so vedno enako dušeči za nemirne in neprilagojene individualiste. V knjigi se vseskozi pojavljajo prividi in vzporedni svetovi, od tistih bolj otipljivih kot so igre na srečo, podjetništvo in gledališče, do tistih povsem prosojnih, a še kako pomembnih prikazni.
Od politiziranih igralcev v nemirnih sedemdesetih letih do »srečelovca«, ki se spogleduje z Dostojevskim in Puškinovo Pikovo damo, se zdi, da se vse začenja in končuje pri Sleherniku, skupaj z nepozabno koso, ki ga spremlja na vsakem koraku in opominja, da je vsak korak zapisan minljivosti.


Djilas, Ivana: Hiša. Ljubljana, Cankarjeva založba, 2016. Število strani: 263, 2017. Število strani: 351

Pred nami je lepa hiša z belimi polkni, keramičnim petelinom na strehi in češnjo na vrhu. Ampak družina si te hiše zaradi kredita in nerednih prihodkov ne more več privoščiti. Treba jo bo prodati in se evakuirati, preden bo prepozno. Junakinja, ki vzame stvari v svoje roke, kaj hitro spozna, da to ne bo šlo zlahka, da se je naš svet zataknil. Sploh lahko izstopimo iz začaranega kroga, v katerem smo se znašli?
Hiša ni samo zgodba o kreditu. Je tudi kritika potrošniške družbe, ki vse razen plačila želi takoj. Je zgodba o sanjah, na katere so nas »navlekli«, saj je pač treba imeti kariero, hišo, otroke, psa, kljub temu da si nič od tega ne moremo privoščiti.


Sofokles: Antigona; Kralj Ojdipus [prevedel: Kajetan Gantar]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. Število strani: 238.

V istoimenski drami Antigona, Ojdipusova hči, na skrivaj pokoplje brata Polinejka, ki velja za izdajalca domovine, pri čemer jo vidijo stražarji in jo zatožijo kralju Kreonu. Ta naroči, naj najdejo krivca, sicer bo obdolžil stražarje. Antigono odženejo h Kreonu, ki jo obsodi na smrt. Antigona svoje dejanje utemelji, da v smrti ljubi oba mrtva brata enako in da morajo spoštovati Božji zakon o pokopu mrtvega človeka.
V svoji največji mojstrovini Kralj Ojdipus, ki velja za najčistejši zgled tragedije, je Sofokles godbo začel z Ojdipusovim vladanjem in kugo, ki pustoši po deželi, saj morilec kralja Laja še živi v mestu. Ojdipus ga hoče najti, da bi ga pregnal iz mesta. Svetujejo mu, naj o morilcu povpraša slepega vedeža Tejreziasa. Ta pozna Ojdipusovo usodo in noče izdati resnice.


Novak, Boris A.: Vrata nepovrata: epos. Knjiga 3, Bivališča duš. Novo mesto: Goga, 2017. Število strani: 1103.


Bivališča duš so tretja, zadnja knjiga 40.000 verzov obsežnega epa Vrata nepovrata. V njej se je pesniški velemojster Boris A. Novak vrnil k bolj lirskemu registru, ki je vpet v močno kompozicijo 99 spevov. Ta knjiga predstavlja sintezo celote in sklepno nadaljevanje prvih dveh, obenem pa se po jezikovnem tonu in pesniških videnjih od njiju bistveno razlikuje. Sklepni akordi so elegični, tudi zelo osebni, v zaključne apokaliptične tone pa se brez dvoma vpisuje tudi skrajno napeta svetovna situacija, ki jo živimo.


Schnabl, Ana: Razvezani: kratke zgodbe. Ljubljana : Beletrina, 2017. Število strani: 143.

Protagonisti zbirke kratkih zgodb Razvezani so fant na travi, dekle z anoreksijo in še drugi z osebnega ali družbenega roba, ki pa namesto ciničnega razgrajevanja lastnega položaja vzpostavljajo do svojih težav drugačen odnos.
»Njen pogled bi se razplastil kot prst: na površju prezir, ena plast globlje strah, dve plasti globlje jeza, tri plasti globlje osamljenost in najgloblja plast, plast, ki bi komaj še dihala, upanje.«
Avtorica je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec zadnjega leta.


Charney, Noah: Slovenologija: življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej. Ljubljana: Beletrina, 2017. Število strani: 184. Število strani: 143.

Slovenologija prinaša 38 bistroumnih in humornih zapisov izpod peresa Američana Noaha Charneyja, ki že vrsto let živi v Kamniku in od blizu opazuje lepote in bizarnosti dežele, v katero, kot pravi, je zaljubljen. Tako med drugim beremo o lokalnih kulinaričnih dobrotah in nenavadnih vaških običajih, o pasivnem junaku slovenskega filma in živih legendah športa in poezije, pa tudi o arhitekturnih ikonah in zenu gobarjenja. Knjiga združuje spominsko esejistiko z uporabnostjo vodiča.


Perko, Janja; Hodak, Marjana: Slovenščina na ustni maturi 2018: priročnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. Število strani: 282.

Priročnika Geografija na maturi 2018 in Zgodovina na maturi 2018 nadzorno obdelata in razložita teme, ki jih je državna predmetna komisija določila za opravljanje mature iz predmetov zgodovina in geografija.


Kambič, Bojan: Spikina vrtljiva zvezdna karta [Kartografsko gradivo]. [Ljubljana]: Spika, [2015]. Število strani: 282.

Nova izboljšana Spikina vrtljiva zvezdna karta je praktičen pripomoček za začetnike in za izkušene astronome amaterje. Kadar ne potrebujemo pretirane natančnosti, jo lahko uporabljamo kot efemeride, pa še priročna je, ker jo lahko vedno nosimo s seboj. Ste se kdaj med opazovanjem spraševali, kaj bo na nebu čez nekaj ur? Se vam splača počakati ali naj greste raje spat? Ste kdaj načrtovali opazovanje za določen dan, pa se vam ni ljubilo preračunavati, kaj vse boste tisto noč lahko videli in kako visoko na nebu bo? Ste že kdaj fotografirali, pa ste šele na terenu sredi dela ugotovili, da ste pozabili pogledati v efemeride, kdaj se konča noč?
S Spikino vrtljivo zvezdno karto lahko za katerikoli dan in uro enostavno ugotovimo, katera ozvezdja in zvezde vidimo v tistem trenutku na nebu.
Opisi knjig so povzeti s strani: www.knjigarna-beletrina.com, http://www.bukla.si, http://www.dobreknjige.si/, http://www.goga.si, http://www.emka.si/, http://astronomska-revija-spika.si,

Dejavnosti knjižnice
Bralni klub
Uporabne povezave
Ko praznuje knjiga ...

Ko praznuje knjiga,…

ČRKA, STAVEK, BESEDILO, KNJIGA in KNJIŽNICE imajo svoje praznike

 8. september – SVETOVNI DAN PISMENOSTI

26. september – EVROPSKI DAN JEZIKOV

15. oktober – MEDNARODNI DAN ŠOLSKIH KNJIŽNIC

22. oktober – DAN IZVIRNE SLOVENSKE SLIKANICE

20. november – DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

3. december – TA VESELI DAN KULTURE

21. marec – SVETOVNI DAN POEZIJE

19. marec – SVETOVNI DAN PRIPOVEDNIŠTVA

10 pravic bralcev

DESET PRAVIC BRALCEV

1. Da ne beremo.

2. Da preskakujemo strani.

3. Da knjige ne preberemo do konca.

4. Da knjigo ponovno preberemo.

5. Da beremo kar koli.

6. Da »bovariziramo«.

7. Da beremo kjer koli.

8. Da listamo po knjigah.

9. Da beremo na glas.

10.Da o prebranem molčimo.

(Pennac, Daniel. 1996. Čudežno potovanje: knjiga o branju. Ljubljana: J. Pergar.)