PRAZNIČNE NOVOSTI ZA PRAZNIČNO BRANJE ZA PRAZNIČNE DNI

»Vse dobre knjige imajo nekaj skupnega – so bolj resnične, kot če bi se dejansko zgodile.«

(Ernest Hemingway)

Koledniki prihajajo [Primere kolednic za božično-novoletni čas po ljudskih pripravila Zmaga Kumer.] Celje: Mohorjeva družba, 2003. Število strani: 83.

Etnomuzikologinja Zmaga Kumer nas na poljuden način popelje skozi koledovanje. Avtorica je knjigo razdelila v štiri sklope, ki prinašajo: Novoletna govorjena voščila, Novoletne kolednice, Tepežnice in Trikraljevske kolednice. V predgovoru nas seznani o izvoru besede koleda, ki izhaja iz lat. calendae, s čimer so Rimljani poimenovali začetek meseca. Pri nas je beseda dobila izpeljanko kot: kolednik, kolednica, koledovati, hoditi v koledo, koledovanje. V nadaljevanju izvemo, kateri koledniški obhodi so se pri nas najbolj ohranili; od kdaj je na Slovenskem koledovanje v navadi; kaj naj bi obisk kolednikov k hiši prinesel; kako so kolednice sestavljene … Med novoletne kolednice je avtorica uvrstila tudi tepežnice, čeprav se je tepežkanje kot otroška šega opustilo in pozabilo. Dodala pa je tudi nekaj prošnjih pesmi za vreme.

Frankl, Viktor E.: Kljub vsemu reči življenju da: psiholog v koncentracijskem taborišču. Celje: Društvo Mohorjeva družba; Celjska Mohorjeva družba, 2016.

»Bil sem povsem ›običajen‹ zapornik – nič več kot zgolj številka 119–104.«
Kaj stori človek, ko nenadoma spozna, da razen »golega življenja« nima več kaj izgubiti? Lakota, poniževanje, strah in globoka občutja jeze in krivice pa tudi v najhujših okoliščinah postanejo znosni, ko si v spomin prikliče podobe ljubljenih oseb, ob ujeti lepoti trenutka, npr. ob pogledu na drevo v zahajajočem soncu.
Če je življenje smiselno, potem sta smiselna tudi trpljenje in umiranje, trdi Frankl. Vendar mora vsak človek smisel svojega življenja najti sam. Tudi v taboriščnih razmerah se je izkazalo, da je človeku vselej dostopna tista poslednja svoboda, da zavzame svoje stališče do okoliščin, na katere sicer ne more vplivati. Prenekateri ljudje so tudi v tistem nečloveškem okolju dokazali, da se je človek zmožen dvigniti nad svojo usodo. Avtorja pa kot psihiatra zanima, kako naj ljudem pomaga doseči to sposobnost.

Schulz, Bruno: Sanatorij Pri peščeni uri in drugi spisi. [Kratka proza.] Ljubljana: Beletrina, 2017. Število strani: 469.

V Sanatoriju Pri peščeni uri (1937) je Bruno Schulz zbral novele, ki so po nastanku zgodnejše od Cimetastih trgovin, s katerimi jih povezujeta pripovedni slog in isti deloma avtobiografski junaki: sin Józef in oče Jakob, služkinja Adela in osebe iz njihove bližine in sorodstva. Oče, trgovec z blagom, vseskozi niha na meji zanosnih, kvazimesijanskih dejanj, spreminja svet in oponaša stvarjenje, obsojen na večno drugotnost, ponesrečenost in spodletelost. Sam je žrtev groteskno ponižujočih metamorfoz: v muho, ščurka, raka … Sin se vrača v otroštvo, na primer v opisih nastajanja prvih risb v norem, božanskem navdihu. V osrčju Schulzeve bohotne, fantastične lirične proze je mitiziranje resničnosti, vračanje k individualnemu mitu polnosti otroštva, poimenovanemu »genialna doba« ali »mesijevi časi«.
Skupaj s S. I. Witkiewiczem in W. Gombrowiczem šteje B. Schulz med tri najpomembnejše poljske prozne moderniste. Njegova lirična, groteskna in fantastična proza še danes velja za nepreseženo v pretanjeni, izjemno bogati rabi poljskega literarnega jezika. Umrl je pod gestapovskimi streli leta 1942 v Drohobyczu.

Slovenske kratke zgodbe med koncem ene in začetkom druge vojne. Celje: Celjska Mohorjeva družba; Društvo Mohorjeva družba, 2010. Število strani: 467.

Antologija slovenskih kratkih zgodb med obema svetovnima vojnama v izboru literarnega komparativista, teatrologa in pisatelja dr. Lada Kralja ter nemškega literarnega zgodovinarja, prevajalca in slovenista dr. Petra Scherberja predstavlja izbor 36 pisateljev in pisateljic, od katerih je vsak predstavljen z zanj najbolj reprezentativno zgodbo. Med avtorji najdemo uveljavljena imena, kot so npr. Bartol, Grum, Kosmač, Kosovel, Voranc, kakor tudi mnogo drugih ustvarjalcev, ki so bili pozneje – večinoma zaradi »ideološke neustreznosti« – zamolčani. Osnovno vodilo pri sestavi izbora je bila, poleg tematske zanimivosti, estetske dognanosti ter družbene aktualnosti v času nastanka, predvsem kakovost. Zgodbe so razporejene strogo po časovnem zaporedju, tako da sledijo letu objave in pokrivajo čas med letoma 1917 in 1941. Na ta način zarisujejo svojevrstno literarno zgodovino relevantnih tem, od grozot prve svetovne vojne in trpljenja primorskih Slovencev do gospodarske krize in eksistencialne stiske na pragu druge svetovne vojne. Knjiga vsebuje tudi obsežne biografske in bibliografske podatke o avtorjih.

Nesbø, Jo: Snežak. Radovljica: Didakta, 2016. [Krimič.] Število strani: 439.

November je in v Oslu je zapadel prvi sneg. Birte Becker se vrne iz službe domov in pohvali snežaka, ki sta ga na vrtu naredila mož in sin. Ampak onadva ga nista. Ko se družina postavi k oknu v dnevni sobi in začudena opazuje snežaka, sinka prešine, da gleda proti hiši. Da črne oči strmijo v okno. Vanje. Višji inšpektor Harry Hole prejme anonimno pismo, ki ga je podpisal Snežak. Pozneje ugotovi presenetljive podobnosti med starimi izginotji. Poročene ženske izginejo, ko pade prvi sneg. Iste noči se Sylvia Pedersen opoteka po sveže zapadlem snegu v nekem gozdu zunaj Osla. Ve, da teče na življenje in smrt, ne ve pa, kaj jo zasleduje. In na srečo ne ve, kaj je pred njo …

Primož Trubar [Trubarjev simpozij (2008; Roma)]. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba; v Rimu: Slovenska teološka akademija; v Ljubljani: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti, 2009. Število strani: 431.

Rimski simpoziji, ki jih prirejata Slovenska teološka akademija v Rimu in Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti v Ljubljani, se dosledno drže svojega namena, kot so ga opredelili prireditelji prvega simpozija v letu 1982.
Rimski simpozij o Trubarju izhaja predvsem iz dejstva, da je bil Primož Trubar katoliški duhovnik, ki je kot 40-leten prestopil v luteranizem in še naprej deloval kot duhovnik, ki mu smemo pripisati zelo dobro teološko znanje in razgledanost ter močno vero. Po tej plati torej, kot duhovnika in izobraženega teologa, ga želi predstaviti rimski simpozij.

Kocmut, Aleksandra: Pravipis: zbirka pogostih pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih. Ljubljana: Modrijan, 2013. Število strani: 128.

Pravipis je knjiga za vse tiste, ki se v praksi tako ali drugače zelo pogosto srečujejo s pravopisnimi, skladenjskimi, jezikovnimi vprašanji, pa ne utegnejo za vsakim odgovorom posebej brskati po gradivu; za tiste, ki bi radi postali lektorji ali pa so ravno zapluli v te vode in jih zanima, na kaj je dobro biti še posebej pozoren; za prevajalce, pisce diplomskih, magistrskih ipd. nalog, novinarje, učitelje, srednješolce, skratka za vse, ki vsaj del svojega časa posvečajo jeziku. Ponuja tudi nekaj jezikovnih raz-/pomislekov ter nekaj navodil za delo z elektronskim slovarjem in pravopisom.