»Bralec živi tisoč življenj, preden umre. Tisti, ki ne bere, pa živi samo eno.« George R. R. Martin

NOVOSTI V ŠOLSKI KNJIŽNICI PGM

Dalmatinova Biblija. Novi testament: 1584. Posodobljeno besedilo. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2017. Število strani: 354.

Združenje Trubarjev forum je 500-letnico reformacije počastilo s posodobljeno izdajo Nove zaveze iz prvega slovenskega prevoda Biblije, ki ga je leta 1584 pripravil Jurij Dalmatin. Besedilo Novega testamenta sta v sodobno slovenščino prelila Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan, pri čemer sta izhajala iz težnje, da bo vsebina dela razumljiva vsem Slovencem. Prevajalca sta Dalmatinovo Novo zavezo poslovenila tako, da sta ohranila zvestobo Božji besedi in zvestobo Dalmatinu, da bo vsak bralec lahko začutil aromo njegovega jezika.

Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih. Ljubljana: Družina, 2017. Število strani: 228.

V knjigi je obravnavanih več kot 60 slovenskih književnikov in književnic, esejistov in publicistov, ki so bili zaprti v času komunistične diktature v Sloveniji med leti 1945 in 1990. Objavljeni so biografski podatki književnikov in književnic; verjetni ali možni razlogi za njihovo zaporno kazen ter spominski in literarni odzivi književnikov in književnic na lastne zapore in delno tudi na zapore drugih sojetnikov.
Avtor opozarja, da so obravnavani književniki le mali del velikanskih skupin sovražnikov, ki jih je komunistična oblast paranoično iskala in tudi našla. V spremni besedi Rojstvo nasilja iz duha utopije je dr. Marjan Dolgan predstavil svetovno zgodovinsko ozadje in okoliščine, v katerih so živeli Slovenci, predvsem je poudaril, kako so te vplivale na umetnost.

Sedmak, Bojan: 999 boanov. Ljubljana: eBesede, 2017. Število strani: 254.

Bojan Sedmak je ponovno zbral svoje misli in prebliske, fragmente, okruške časa, odseve bivanja.
Boan Kapitalni problem s kopičenjem v prvi tretjini knjige razkriva avtorjevo dilemo, kajti leta in leta je kot hrček nosil zrnje na kup in kadarkoli smo drezali vanj, da “v Mariboru je dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige”, je stoično odgovarjal, češ da še ni čas. Sedaj je njegovo boanovje dozorelo in avtor nam je odstrl pogled v svoje naglavno skrivališče, saj nas boan In če pouči: “Kdor molči, stotim odgovori? In če ga nihče nič ne vpraša?” Pred nami je 999 vprašanj – in morda tudi sledi odgovorov – naključje? Sicer pa so vsa absurdna naključja taka po definiciji oziroma po boanu.

HUJŠANJE S PRŠUTOM

Priskrbimo si veliko stegno pršuta. Z njim živimo
vsaj en mesec. Lahko ga uporabljamo za vzglavje,
ko spimo. Pomembno je, da ga ne jemo. Kot tudi
ničesar drugega.

Sodobna finska drama [Sirkku, Peltola; Smeds, Kristian; Lonka, Pipsa]. Maribor: Festival Borštnikovo srečanje, SNG, 2017. Število strani: 199.

Sodobna finska drama se krepko navezuje na sedanji trenutek in družbeno-politično stvarnost. Njeni avtorji govorijo o sesipanju družbene blaginje, krizi vsesplošnega varčevanja, globalnem segrevanju. Govorijo v imenu državljanov, ki so potisnjeni v podrejen položaj in/ali na obrobje. Vedno znova se pojavljajo teme družine, notranjih pokrajin njenih članov, njihovih medsebojnih napetosti, problemov v odnosih in nervoz posameznikov. Med poslanstvi različnih besedil je tudi močna etična refleksija.

Pârvulescu, Ioana: Življenje se začne v petek. Maribor: Pivec, 2017. Število strani: 285.

Življenje se začne v petek je očarljivo popotovanje v svet pred več kot 100 leti. V predmestju Bukarešte najdejo nezavestnega mladega moškega. Nihče ne ve, kdo je, in vsakdo ima drugačno razlago o tem, kako se je znašel tam. Začnejo se razkrivati nenavadne zgodbe različnih oseb, ki se vse bolj prepletajo med seboj. Preko njih v ospredje stopa najpomembnejši romaneskni lik – Bukarešta, živ organizem v zobovju zgodovine.
Skozi perspektivo mlade pripovedovalke pred nami zaživi takratno meščansko življenje, priča smo aktualnim družbenim in političnim dogodkom, sledimo razmahu časopisnega tiska, ki postaja vse bolj vpliven, ob tem pa spremljamo tudi njeno odraščanje in prve ljubezenske vzgibe. Gre za odličen prikaz romunske prestolnice 19. stoletja, ki so jo številni imeli za mali Pariz.

Slapšak, Svetlana: Antična miturgija. Ljubljana: Beletrina, 2017. Število strani: 693.

Antični miti imajo ključno vlogo v produkciji besedil in podob v vsakem imaginariju evropskih, pa tudi neevropskih kultur: so največja zakladnica naracij v kulturni antropologiji. Knjiga pokriva področje grških in rimskih mitov in obenem povezuje mite in kulturno-antropološke pojave celotnega starega
sveta, v katerem igrajo pomembno vlogo tudi balkanske povezave kultnih osnov, različic mitov in njihove recepcije. Na osnovi razlage okrog dvesto antičnih mitov – mitoloških likov, zgodb in njihove recepcije – avtorica razgrne nov pristop k preučevanju mitologije, ki ga opredeljuje tudi avtoričin termin »miturgija«. Knjigo je mogoče brati kot mitološki priročnik, zbirko tematsko povezanih esejev ali kot zbirko zgodb, ki spodbujajo bralčevo asociativnost, kreativnost in klasično izobrazbo.

Furedi, Frank: Moč branja: od Sokrata do Twitterja. Ljubljana: UMco, 2017. Število strani: 693.

Knjiga prinaša zgodovinski pregled kulture, pomena in vpliva branja ter njegovo spreminjanje od antičnih časov do digitalnih medijev.
Avtor v knjigi večplastno analizira različne tipe bralcev in branja ter vseskozi primerja različna mnenja o branju skozi zgodovino. Kljub tehnološkemu napredku in internetni dobi je tudi dandanes branje knjig nekaj, kar ohranja svoj kulturni in družbeni pomen. Avtor nam z izvirno knjigo o kulturi branja ponudi drugačno videnje pomena branja – ideja o izumiranju branja je po njegovem mnenju enostranska in nepopolna, saj je ravno branje že od starega veka naprej ključnega pomena za človekov razvoj.

Wohlleben, Peter: Skrivno življenje živali: ljubezen, žalost, sočutje – razkrivanje osupljivega skritega sveta čustev. Kranj: Narava, 2017. Število strani: 194.

Skrben kot veverica, zvest kot krokar, sočuten kot gozdna miš, žalosten kot košuta – so živali res zmožne takšnih čustev?
Peter Wohlleben kot gozdar v svojem gozdu ne spremlja le dnevnega utripa dreves, temveč tudi drugih prebivalcev, ki se zadržujejo v temni goščavi in mogočnih drevesnih krošnjah. Pri tem opazi marsikaj zanimivega: čustveni svet kuncev in gozdnih miši, jelenov in divjih svinj, drozgov in sinic je veliko bogatejši, kot smo bili mislili. Sočustvujejo s svojimi vrstniki, poznajo socialno življenje, v katerem je čas tudi za ljubezen in žalost, in pogumno se uprejo grozeči nevarnosti, namesto da bi nagonsko zbežali. Del živalskega vsakdanjika je tudi zabava – res obstajajo vrane, ki se z vidnim navdušenjem spuščajo po strehi kot po sankališču!
Osupljiva knjiga, zaradi katere bomo na živali v gozdu in na livadah, v hiši in na dvorišču morda začeli gledati z drugačnimi očmi.